At vero eos et accusamus et iusto odio dignissimos ducimus qui blanditiis praesentium voluptatum deleniti atque corrupti quos dolores et quas molestias excepturi sint occaecati cupiditate non provident, similique sunt in culpa qui officia deserunt mollitia animi, id est laborum et dolorum fuga.
Šentviška gora oz. cerkev Sv. Vid (386 m) je izjemno priljubljena izletniška točka občanov občine Brežice in vabljeni k branju, da spoznate zakaj.
Nedaleč stran iz starega mestnega jedra Brežic proti jugu nam pogled ustavi hribček s cerkvico, ki ga po domače imenujemo kar »Šentvid«. Šentvid ponuja nešteto pot in potkic, zato je lahko vsako osvajanje hribčka drugačno. Lahko izberemo »direktno« pot do vrha in ga osvojimo v dobrih 25 minutah, ali pa si izberemo postopnejši vzpon in pozvonimo na zvon cerkvice na vrhu po 1h 15 min hoje. Ne glede na to katero pot si izberemo, nas bodo markacije vedno vodile v pravi smeri do vrha, kjer nas pričaka razgled na celotno krško-brežiško polje. Ne pozabimo pa omeniti, da lahko izberemo tudi Čateževo energijsko pot, kjer nas ob poti spremljajo energetski vrtinci.
V ozadju Šentviške gore pa se razteza pobočje Golega Cirnika, katerega najvišji vrh je Goli oz. Veliki Cirnik (621 m). Planinska pot je iz Šenvida dobro označena z markacijami, kjer na tablah sledimo poti do vasi Žejno in nato na Veliki Cirnik. V galeriji boste na fotografijah zasledili bele pike, katerim sem sledila ob osvajanju Velikega Cirnika direktno iz vasi Žejno, mimo vaškega igrišča čez Bambreg. Na Veliki Cirnik vodi tudi Brežiška planinska poti, katera poteka čez Šentviško goro. Sam potek poti je podrobneje opisan na strani lokalnega planinskega društva Brežice.
Na vrhu Velikega Cirnika nas pričakajo klopi z mizami ob bivaku “Pri veseli Micki”, kjer se lahko umirimo in naužijemo narave in pogledov, ki nas obdajajo.
Nekaj osnovnih podatkov za osvajanje Velikega Cirnika iz Čateža ob Savi:
Izhodišče: Čatež ob Savi
Zahtevnost: lahka označena pot
Dolžina: 6 km
Čas hoje: 2 h 20 min (povprečen tempo)
Priporočen letni čas obiska: vsi letni časi
Izlet je primeren za planinski kot tudi za družinski izlet, saj je pot primerna tudi za otroke.
Naše Posavsko hribovje ima prav poseben pridih, ki te morda osvoji na prvi, če ne pa te zagotovo očara z drugim korakom. Eden izmed markantnejših vrhov Posavskega hribovja je zagotovo Lisca s svojimi 947 metri nad gladino morja. Gre za izjemno priljubljeno izletniško točko, saj z več izhodišči omogoča osvajanje za kondicijsko bolj ter tudi manj pripravljene rekreativce.
Lisca ponuja pohodniške, plezalne ter kolesarske poti, kot tudi je dostopna z avtomobilom. Pa vseeno se osredotočimo raje na osvajanje Lisce »peš«. Planinske poti so lepo in pregledno označene z markacijami, zato ni razloga za strah, da bi zašli s poti. Meni ljuba pot je iz Krakovega (izhodišče). Pot nas vodi skozi gozdove, vasi in travnike, ter nam ob lepem vremenu pričara razglede daleč naokoli.
Tik pod vrhom nas poti vodi še mimo cerkvice sv. Jošta, od koder je nato le še nekaj minut do vrha Lisce. Na vrhu nas pričakata dve planinski koči, Tončkov dom in Jurkova koča. Kjer imajo v prvi odlično kulinarično ponudbo, od klasičnih planinskih menijev do malce bolj sodobne kulinarike, palačink :=). Na najvišji točki, le minutko stran od koče, pa se nahaja ena izmed dveh radarskih meteoroloških postajah v Sloveniji.
Lisca ob lepem vremenu ponuja razglede vse do Triglava in občudovanje jadralnih padalcev, ki imajo skupaj z vetrom Posavje na dlani. Osvojen vrh pa nam bo obogatil tudi »zelen« Dnevnik s Slovenske planinske poti, saj je eden od vrhov Razširjene Slovenske planinske poti.
Nekaj osnovnih podatkov za osvajanje Lisce iz Krakovega:
Vsekakor pa ne gre za pozabiti, da je na Lisci tudi klopca ljubezni, katerih najdemo že kar nekaj po slovenskih vrhovih. Torej, če vas zgoraj našteto ni povsem prepričalo, naj vam omenim, da sama lokacija klopce ponuja nekakšno privatnost, kjer lahko uživate v razgledih na hribovja, ki se odpirajo pred vami in se vam v trenutku zdi, da jih imate na dlani.
Izlet na brežiško akumulacijsko jezero oz. “brežiško morje”
Za nekatere je raj na zemlji na drugem koncu sveta, a zame je to naše brežiško morje. Tukaj se čas ustavi, saj sprehajalna pot ob Savi ponuja kar nekaj kilometrov sprehajalne poti, kjer se tudi srečata reka in nebo, oaza modrine.
V kolikor ste ljubitelji sprehajalne poti, pri kateri ostanete na enaki nadmorski višini, je to popolna lokacija za rekreacijo. Jezero s svojima dvema brežinama, »štajersko« in »kranjsko« stranjo, ponuja lepo urejeno pot, primerno za hojo, tek ali kolesarjenje.
Štajerska stran ima 6,5 km dolgo pot, ki se razteza od Hidroelektrarne (HE) Brežice ter vse do zapornic jezu Nuklearne elektrarne Krško (NEK). V smeri proti NEK imamo na svoji levi strani Savo, ter na skoraj dosegu roke, na desni strani najprej Vrbino in v daljavi center Brežic. Pot se splača obiskati ob lepem, sončnem vremenu, predvsem, ko ni zelo vetrovno. Saj je namreč na odprtem in ob vetrovnih dnevih nam le-to zna pokvariti idilo. Zato je priporočljivo preveriti vremensko napoved, da bomo imeli od izleta le največ kar se da.
Celotno pot nas bodo spremljali labodi in race, opazimo pa lahko tudi navadno čigro ter rečnega galeba. Za favno je poskrbljeno s štirimi umetno narejenimi otoki, ki se nahajajo v osrdnjem delu akulumacijskega jezera. Otočki služijo počivališču za vodne ptice, saj lahko le tam najdejo mir.
Predlog izleta je primeren za zelo aktivne, kot tudi ne toliko kondicijsko pripravljene posameznike in družine. Saj se lahko kadarkoli obrnemo in vrnemo nazaj do HE Brežice, do izhodiščne točke.
Nekaj osnovnih podatkov za »štajerski del« poti od HE Brežice do zapornic jezu NEK:
Dolžina: 6,5 km v eno smer, skupno 13 km
Čas hoje: 2,5 h (povprečen tempo)
Če vas vse to še ni prepričalo, je naše brežiško morje po površini takoj za Ptujskim jezerom. Pripada mu druga stopničko po velikosti akumulacijskih jezer v Sloveniji, veliko pa je kar za dve Blejski jezeri. Več o tem zakaj je pravi raj na zemlji, kjer nas idiličnost prevzame in pozabimo za nekaj trenutkov še na tako običajne stvari, pa je razvidno v galeriji slik.
Kranjsko stran bo pa potrebno še raziskati in sledi prispevek v prihodnosti.
