Izlet na brežiško akumulacijsko jezero oz. “brežiško morje”
Za nekatere je raj na zemlji na drugem koncu sveta, a zame je to naše brežiško morje. Tukaj se čas ustavi, saj sprehajalna pot ob Savi ponuja kar nekaj kilometrov sprehajalne poti, kjer se tudi srečata reka in nebo, oaza modrine.
V kolikor ste ljubitelji sprehajalne poti, pri kateri ostanete na enaki nadmorski višini, je to popolna lokacija za rekreacijo. Jezero s svojima dvema brežinama, »štajersko« in »kranjsko« stranjo, ponuja lepo urejeno pot, primerno za hojo, tek ali kolesarjenje.
Štajerska stran ima 6,5 km dolgo pot, ki se razteza od Hidroelektrarne (HE) Brežice ter vse do zapornic jezu Nuklearne elektrarne Krško (NEK). V smeri proti NEK imamo na svoji levi strani Savo, ter na skoraj dosegu roke, na desni strani najprej Vrbino in v daljavi center Brežic. Pot se splača obiskati ob lepem, sončnem vremenu, predvsem, ko ni zelo vetrovno. Saj je namreč na odprtem in ob vetrovnih dnevih nam le-to zna pokvariti idilo. Zato je priporočljivo preveriti vremensko napoved, da bomo imeli od izleta le največ kar se da.
Celotno pot nas bodo spremljali labodi in race, opazimo pa lahko tudi navadno čigro ter rečnega galeba. Za favno je poskrbljeno s štirimi umetno narejenimi otoki, ki se nahajajo v osrdnjem delu akulumacijskega jezera. Otočki služijo počivališču za vodne ptice, saj lahko le tam najdejo mir.
Predlog izleta je primeren za zelo aktivne, kot tudi ne toliko kondicijsko pripravljene posameznike in družine. Saj se lahko kadarkoli obrnemo in vrnemo nazaj do HE Brežice, do izhodiščne točke.
Nekaj osnovnih podatkov za »štajerski del« poti od HE Brežice do zapornic jezu NEK:
- Dolžina: 6,5 km v eno smer, skupno 13 km
- Čas hoje: 2,5 h (povprečen tempo)
Če vas vse to še ni prepričalo, je naše brežiško morje po površini takoj za Ptujskim jezerom. Pripada mu druga stopničko po velikosti akumulacijskih jezer v Sloveniji, veliko pa je kar za dve Blejski jezeri. Več o tem zakaj je pravi raj na zemlji, kjer nas idiličnost prevzame in pozabimo za nekaj trenutkov še na tako običajne stvari, pa je razvidno v galeriji slik.
Kranjsko stran bo pa potrebno še raziskati in sledi prispevek v prihodnosti.
Avtor: Sara Gregl
Dodaj odgovor